Tako kot tedaj, ko je hodil po Galileji, si Bog tudi danes izbira sodelavce, tesne in zaupanja vredne prijatelje. Poklicanost v posvečeno življenje »izključna pobuda Boga, ki od tistih, ki jih je izbral, pričakuje odgovor v obliki popolne in izključne posvetitve Njemu,« pravi sv. Janez Pavel II. v svoji apostolski spodbudi Posvečeno življenje (Vita consecrata, 17).
Toda zakaj je tako težko prepoznati Božjo voljo? Zakaj Bog ne kriči tako glasno, da bi ga človek enostavno moral slišati, da bi vedel, kaj On hoče?
Zato, ker Bog išče prijatelje, ne sužnje – prijatelje, ne ljudi, ki so prisiljeni, ustrahovani, manipulirani. Bog si želi za svojega zaupnega prijatelja tistega, ki si želi biti z Njim. Želi biti izbran prostovoljno, kajti ljubezen je žejna vzajemnosti in se ne bo zadovoljila z ničemer, kar je prisiljeno.
V procesu razločevanja svoje poklicanosti je priporočljivo opraviti Duhovne vaje. Duhovne vaje so »naravnavanje duše, da se reši vseh neurejenih nagnjenj in šele potem človek išče in najde Božjo voljo in uredi svoje življenje, da mu bo v zveličanje duše« (sv. Ignacij Lojolski, Duhovne vaje).
Pomembno je, da se ne bojimo tega, kar nam ima Bog povedati, temveč želimo vedeti resnico o sebi. Bog je ljubezen in si za nas želi predvsem to, da smo srečni.
Drug nasvet pa je, da poskusi vsaj malo spoznati redovno življenje. Preberi nekaj o tem, vprašaj tiste, ki imajo izkušnje, pogovori se s tistimi, ki živijo to življenje. Distanciraj se od mnenj ljudi, ki ne morejo vstopiti globlje v resničnost redovnega življenja.
Vedno se lahko oglasiš tudi pri nas, osebno ali preko telefona, lahko preko elektronske ali navadne pošte. Vedno bomo odgovorile. Vesele smo vsakega, ki iskreno išče svojo poklicanost, pa naj bo v zakonsko ali redovno življenje.
