Preskoči na vsebino


Drugi naši zavetniki in priprošnjiki

SV. BERTOLD, umrl okrog 1195, star 105 let.

Goduje 29. marca. 
Šel je na križarsko vojno, vendar je že prej pobožno živel v južni Italiji – Kalabriji. V hudem boju za Antiohijo se je zaobljubil,  da se bo kot redovnik posvetil samo Bogu, če bodo kristjani zmagali. To se je res zgodilo in Bertold je pridobil še 10 somišljenikov ter se z njimi naselil na gori Karmel blizu Elijeve votline. Iz razvalin okrog nje so si postavili borne kolibe in začeli redovno življenje po zgledu starih puščavnikov in vzhodnih menihov, ki so jih tam srečali. Njihovo Bogu posvečeno življenje, polno žrtev, naj križarje stalno opozarja, da so se iz čisto verskih nagibov odločili za rešitev in obrambo Svete dežele iz rok gospodarjev, ki  ne priznavajo Jezusa za Boga in da bodo samo takrat imeli podporo iz nebes, če ne bodo podlegli sebičnosti, oblastnosti, grabežljivosti in drugim neurejenim strastem. Bertold je dosegel veliko popolnost in zgledno svetost. Pripisovali so mu dar prerokovanja in obilo čudežev.
 

SV. BROKARD,  umrl okoli 1231 na gori Karmel.

Goduje 2. septembra.
Bil je naslednik sv. Bertolda. Na njegovo prošnjo je jeruzalemski patriarh sv. Albert napisal Pravilo.
 

SV. ANDREJ CORSINI (ok. 1300–1374)

Goduje 9. januarja.
Rojen v Firencah okoli leta 1300 v bogati družini. Starša dolgo nista mogla imeti otrok in sta zanje prosila Boga ter prvorojenca obljubila Njemu in Devici Mariji. Sinček Andrej je kmalu pokazal velike umske sposobnosti, postal pa je trmast, kljubovalen in samopašen, ljubil igro, lov in pijačo, pobožnost pa zametoval. Oče in mati sta ga krotila, a se jima je upiral in posmehoval. Mati mu je v bolečini razkrila sanje davnih let. Sanjala je, da je njen sin volk, pa se je v cerkvi spremenil v jagnje. »Volka zdaj poznam,« je rekla, »kje je pa jagnje?« Sin je prisluhnil in se zdrznil. V cerkvi, pred Marijino podobo, kjer sta ga oče in mati posvetila Bogu, je prosil Marijo, naj spremeni njegovo volčjo naravo in je obljubil, da stopi v spokorni Karmelski red. Z junaškim samopremagovanjem je zlomil napuh šele, ko si je po molitvi in bičanju oprtal koš in šel beračit za samostan med svoje prijatelje. V kreposti je tako napredoval, da je že pred novo mašo veljal za slepega, gluhega in nemega za vse, kar ni Bog.
Kot prior je modro vodil samostan. Pomagal je revežem, svetoval zbeganim. Ozdravljal grešnike. Pozneje je postal škof in slabe izkušnje svoje mladosti izkoristil pri vzgoji mladih ljudi. 
 

BL. JANEZ SORETH, Francija (1394–1471)

God 28. julija.
General Karmeličanskega reda v 15. stoletju, (stoletju pred našo sv. m. Terezijo Avilsko), ki si je močno prizadeval za prenovo Reda v prvotnem duhu.
Pospešil in podprl je klavzurno življenje redovnic, zato ga označujemo kot ustanovitelja ženske veje Karmelskega reda. Z dekretom "Cum nulla" je papež Nikolaj V. leta 1452 odobril ustanovitev ženskih samostanov sester karmeličank, ki žive v klavzuri in so pod pravnim in duhovnim vodstvom patrov karmeličanov. Ti samostani so se zelo hitro razširili po vsej zahodni Evropi. Samo španski samostan Učlovečenja v Avili, kjer je začela pot svojega redovnega življenja sv. Terezija Jezusova, je sredi 16. stol. štel okrog 200 redovnic. 
  • »Uči se, brat, od Kristusa, kako naj ga ljubiš; uči se ljubiti iskreno in iz vsega srca, modro in iz vse duše, krepko, z vso močjo. Iskreno, da ne boš prevaran, modro, da ne boš razočaran, in močno, da ne boš premagan in te ne bo nič odvrnilo od Božje ljubezni.«

SV. RAFAEL SV. JOŽEFA (Kalinowski), Poljska (1835–1907)

Goduje 19. novembra.
Po poklicu je bil gradbeni inženir. Nekaj let je bil vojak in zaradi narodne zavednosti obsojen na smrt. Kazen so mu spremenili  v 10-letno izgnanstvo v Sibirijo na prisilno delo, ker so se bali, da bi ga zaradi zglednega življenja imeli za mučenca.
Po vrnitvi  je bil domači učitelj princu Avgustu Čartoriskemu, ki je postal salezijanec in je že prištet k blaženim. 
Kot karmeličan je začel obnovo terezijanskega karmela na Poljskem. Veliko si je prizadeval za edinost kristjanov in imenujejo ga 'mučenec spovednice'. Umrl je v samostanu v Wadovicah, ki je blizu rojstne hiše papeža Janeza Pavla II.
  • »Če hočeš postati popoln in svet, zvesto izpolnjuj svoje naloge in dolžnosti.«
  • »Majhna stvar je majhna stvar. Toda če si zvest v malem, je to največja stvar.«
  • »Tvoj zaklad so napori, ki jih prevzameš nase za tiste, ki jih ljubiš.«
  • »Dobri ljudje so podobni čistemu zraku, ki ga vdihavamo, čeprav ga ne vidimo.«
  • »Kako težko se je osvoboditi samega sebe, ta čudež lahko pričakujemo le od Boga.«

BL. ANA SV. BARTOLOMEJA, Španija (1549–1626)

Goduje 7. junija.
V samostan sv. Jožefa v Avili jo je sprejela sama sv. Terezija. Bila je zvesta Terezijina spremljevalka in je po njeni smrti goreče širila njeno duhovnost. V Franciji in Belgiji je ustanovila več samostanov. Tudi ona se je odlikovala kot prava hči Cerkve in je gorela za rešitev duš.
  • »Brez vere ne moremo stopati po kraljevski poti Božjih skrivnosti. Vera nam odpira oči in nas poučuje. Kjer ni vere, ni luči in ne poti, ki vodi k dobremu.«
  • »O blaženi molk! V njem odmeva tvoj glas, Gospod, in vsemu svetu oznanja tvojo modrost. Iz tvojega molčanja, o Gospod, prejemajo tisti, ki te ljubijo, več modrosti kakor iz knjig in študija.«
  • »Gospod nam je postal 'vrelec žive vode', da bi se ne izgubili v tem morju bede. O neskončna dobrota! V zadrego nas spravljajo tvoje besede in dejanja in tvoje potrpljenje, s katerim nam dan za dnem prihajaš naproti.«

SV. MARIJA MAGDALENA DE' PAZZI, Italija (1566–1607)

Goduje 25. maja.
Katarina izhaja iz plemiške rodbine v Firencah. Že kot otrok je v molitvi vztrajala, čeprav v njej ni našla tolažbe. Zaradi bolezni je zaobljube naredila predčasno, potem pa še 20 let skrito živela v molitvi in žrtvah. Deležna je bila zamaknjenj, ki so nanašala na tedanje potrebe po prenovi v Cerkvi; v ta namen je darovala tudi svoje silno trpljenje. 
  • »Pridi, Sveti Duh! Pridi, Očetova vez, veselje Edinorojenega! Ti, o Duh resnice, si plačilo svetnikov, pokoj duš, luč v temi, bogastvo ubogih, zaklad ljubečih, polnost lačnih, tolažba popotnikov, saj si samo ti polnost vseh darov in zakladov … Pridi, Sveti Duh! 
  • Pridi in použij v nas vse, kar je treba, da nas boš použil vase.«
  • »Najraje bi vse stvarstvo pozvala k ljubezni do Boga, ki je ljubezen sama. Toda ta ljubezen ni ljubljena.«

BRAT LOVRENC VSTAJENJA, Francija (1614–1692)

Redovni brat laik iz 17. stoletja. Spreobrnil se je nekega zimskega dne ob pogledu na golo drevo. Razmišljal je, kako bo zopet ozelenelo in ob tem je v sebi globoko začutil Božjo previdnost. Tega ni nikoli več pozabil in je bilo podlaga za njegovo kasnejše poslanstvo – pričevanje o vaji za življenje v Božji navzočnosti. Preprosti in imenitni ljudje so prihajali k njemu po nasvet ali ga prosili molitve.
 
V zvesti vaji v Božji navzočnosti je našel rešitev in notranji mir:
  • »To, kar sem želel in iskal, je bilo samo sredstvo, po katerem bi bil ves Božji. Tedaj sem se odločil, da dam vse za vse. Ko sem se daroval Bogu v zadoščenje za svoje grehe, sem se iz ljubezni do Njega odrekel vsemu, kar ni On in začel sem živeti, kot da na svetu obstajava samo On in jaz.«
  • »Ker mora biti molitev vez (cement) te hiše, zato se moramo truditi vzljubiti vse, kar nam k temu pomaga.«
  • »Delam to, kar bom delal vso večnost: slavim Boga, hvalim Boga, častim Boga in ga ljubim iz vsega srca. To je vse naše opravilo, bratje moji; častiti Boga in ga ljubiti, brez zaskrbljenosti za vse drugo.«

SV. TEREZIJA MARGARETA REDI PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA, Italija (1747–1770)

Goduje 1. septembra.
Imela je izredno notranje izkustvo, ki je temeljilo na besedah sv. Janeza: »Bog je ljubezen.« Skrito je živela v ljubezni in darovanju ter se odlikovala v nenehnem junaškem služenje svojim sestram. S svojim notranjim mirom jim je bila opora, pomoč in zgled. »Proti koncu svojega življenja je kakor pristna hči sv. matere Terezije in zvesta učenka sv. Janeza od Križa v svoji duši doživljala mistično trpljenje ter sijala kakor živa podoba svojega križanega Ženina,« kakor je zapisano v aktu ob razglasitvi za svetnico.
 
Iz aktov ob razglasitvi za svetnico:
  • »Čeprav je bilo življenje Terezije Margarete kratko, bi ga mogli imenovati nenehno dviganje nedolžnega srca k Bogu. Njena čista duša je stremela po Bogu, ker je bila prepričana, da se more samo v njem odpočiti.«
  • »Da, moj Bog, samo eno še hočem: postati popolnoma podobna tebi. Ker je bilo tvoje življenje samo skrito življenje v ponižnosti, ljubezni in žrtvi, naj bo tako tudi moje. Zato se bom zdaj za vedno zaprla v tvoje ljubeznivo Srce kakor v puščavo, da bom tam v tebi, s  teboj in zate živela skrito življenje ljubezni in žrtve. Saj veš, da ne želim ničesar drugega kakor biti žgalna daritev tvojega Presvetega Srca, ki se popolnoma použiva v ognju tvoje svete ljubezni.« 

Bl. TEREZIJA SV. AVGUŠTINA IN SOSESTRE, 16 mučenk francoske revolucije iz Compiegna, Francija (+1794)

Godujejo 17. julija.
Ko se je francoska revolucija izrodila v strahovlado, so se izročile Bogu kot spravne žrtve, da izprosijo mir Cerkvi in svoji domovini. V ječi so drugim pogumno posredovale svojo radost in svojo vero. Obsojene na smrt zaradi zvestobe Cerkvi in posvečenemu življenju in zaradi pobožnosti do Jezusovega in Marijinega Srca, so bile obglavljene z giljotino v Parizu, medtem ko so pele Veni Creator Spiritus in Salve Regina in še prej obnovile zaobljube.
  • »Ljubezen bo vedno zmagala. Ljubezen premore vse.« (priorica s. Terezija) 
Pesem, ki jo je sestavila ena od sester: 
 
»Veselimo se, napočil je dan slave,
vsa slabost naj se umakne,
ko vidimo dvigajočo se zastavo. 
Pripravljamo se na zmago, 
pojdimo kot resnični osvajalci 
pod zastavami umirajočega Boga, 
pustite nas hiteti slavi naproti. 
Poživimo znova našo vnemo, 
naše telo pripada Gospodu, 
stopimo na morišče
in vrnimo ga Gospodu.«
 

BL. MARIJA SAGRARIO SV. ALOJZIJA, mučenka španske državljanske vojne, (1881–1936) 

Goduje 16. avgusta.
Kot prva žena v Španiji je končala farmacevtsko fakulteto. Preko duha molitve in ljubezni do Evharistije je na popoln način utelesila v svojem življenju kontemplativni in cerkveni ideal Terezijanskega karmela. Kot priorica je pretrpela mučeniško smrt.
  • »Jezus naj vedno kraljuje v mojem srcu.«
  • »Gospod me prosi, da bi bila ponižna, da bi objokovala svoje grehe in zelo ljubila Njega in svoje sosestre, katere naj v ničemer ne žalostim in prav tako tudi ne sebe.«
  • »Pot križa je najpreprostejša pot, ki nas vodi k združenju z Bogom in po tem moramo nenehno hrepeneti.«
  • »Če hočeš biti popoln, se najprej trudi za ponižnost v mislih, besedah in hrepenenjih.«
  • »Nenehno zri na ljubljenega Jezusa. V globini svojega srca ga vprašaj, kaj On hoče od tebe ter mu ničesar ne odreci, celo tedaj ne, če se bo narava temu upirala. Če  imamo Njega, imamo vse.«

SV. MARIJA MARAVILLAS JEZUSOVA, Španija (1891–1974)

Goduje 11. decembra.
Pravijo ji tudi sv. Terezija 20. stoletja, saj je ustanovila 13 samostanov v Španiji, Indiji in Ekvadorju. Za sveto je bila razglašena leta 2003, le 29 let po smrti.
Že 5-letna je naredila zaobljubo čistosti. Na podstrešju je postavila oltarček in, misleč da mora imeti pričo, je poklicala nekdanjo služabnico, ter v njeni navzočnosti obljubila Bogu, da bo vedno samo Njegova. Pozneje je sama rekla, da se je poklic za posvečeno življenje rodil skupaj z njo. 
Kot priorica je razvila vse svoje naravne in nadnaravne sposobnosti in darove. Izžarevala je mir in vedrino. Kdor je imel z njo stik, je rekel, da je v njej začutil Boga. 
  • »Edino, kar delam, je to, da zelo pogosto čez dan govorim Gospodu, da hočem živeti le Zanj, da bi Ga ljubila in Ga razveseljevala, in da hočem vse tisto, kar On hoče in tako kot On hoče.«
  • »Gospoda ne zadovolji velikost daritve, ampak to, da dosledno in z ljubeznijo izpolnjujemo Njegovo voljo v najmanjših stvareh.«
  • »Duša, ki se posvečuje, nujno pritegne druge k Bogu.«
  • »Le zaradi popolne daritve more On v dušah povsem dokončati svoje delo in storiti, da duša kljub svoji revščini prinaša bogate sadove, ki jih On želi.«

SV. TEREZIJA JEZUSOVA, ANDSKA, Čile (1900–1920)

God 13. julija.
Prva svetnica Latinske Amerike. V samostanu je živela samo 11 mesecev (umrla je stara 20 let). Vedela je, da bo svoje poslanstvo - da bo Bog bolj poznan in bolj ljubljen – kmalu nadaljevala v večnosti. 
  • »Kadar pomislim, kako malo ljudi ljubi Boga, zelo trpim.«
  • »Marija je trpela bolj kot kdorkoli, zato zna najlepše vliti kaplje tolažbe v dušne rane.«
  • »Jezus mi je pokazal, da mora karmeličanka vedno vztrajati pri vznožju križa, zato da bi se tam učila, kako ljubiti in trpeti.«
  • »V karmelu se vse dela z veseljem, ker imamo povsod Jezusa, ki je naše neskončno veselje.«

BL. MARIJA PILAR, TEREZIJA IN MARIJA ANGELES, mučenke španske državljanske vojne iz Guadalajare (+ 1936)

Godujejo 24. julija.
Bile so prve izmed neštetih mučencev španske državljanske vojne (+1936). Izpričale so svojo vero v Kristusa Kralja in darovale svoje življenje za Cerkev.
  • »Ljubezen se hrani z žrtvijo. Močno ljubimo Jezusa Kristusa in veliko trpimo iz ljubezni do Njega, ker je On veliko več trpel za nas.«

BL. MARIJA CANDIDA SV. EVHARISTIJE, Italija (1884–1949)

Goduje 14. junija
Sicilijanka. Pri 18-ih letih so se z 'odkritjem' Jezusove resnične navzočnosti v tabernaklju začele njene mistične izkušnje sv. Evharistije. Med duhovnimi vajami je z dovoljenjem naredila začasno zaobljubo devištva, ki jo je obnavljala vsake tri mesece. 28-letna je navezala stik s Karmelom in brala Povest duše sv. Male Terezije.
Pri 35-ih letih je zapustila mesto Palermo in vstopila v Karmel v Ragusi, kar je bilo v nasprotju z željami domačih, ki je nikoli niso obiskali (starša sta bila že pokojna). Pol leta po večnih zaobljubah je bila izvoljena za priorico in to službo je obdržala 23 let, ko je bila določena za ustanoviteljico Karmela v Sirakuzah. Čez dve leti je umrla za rakom na jetrih na praznik Svete Trojice leta 1949, stara 65 let. Ponoči je nenadno čudežno ozdravela njena sosestra Marija Margarita, ki je več let trpela zaradi ekcema na nogi, ki je bil po mnenju zdravnikov neozdravljiv. Za blaženo je bila razglašena leta 2004.
  • »Jezusa prosim, da bi bila stražar pred vsemi tabernaklji na svetu do konca sveta.«
  • »O večna Čistost, iščem Te, sem kot otrok, ki gleda, kje je njegova mati. Vse, kar vidim, si le Ti in mislim le Nate. Od jutra do večera, od večera do jutra gledam samo Tebe in diham samo Zate. Vsak dan in vsako noč, tako več let, sem tu, kjer si Ti, v Najsvetejšem zakramentu, v vseh tabernakljih in na vseh krajih, kjer si zapuščen, pozabljen, ukraden, onečaščen v sveti Hostiji. O moj Jezus, jaz Te ne bom zapustila.«

BL. ALFONZ M. SVETEGA DUHA (Mazurek), Poljska, mučenec 2. svetovne vojne (1891–1944)

Goduje 12. junija.
S 17-imi leti je sprejel karmelski habit v Wadowicah. Vedno je bil vzoren redovnik. Leto dni po njegovi kruti mučeniški smrti (na god mučeništva Janeza Krstnika) so na njegov grob zapisali: »Ne vprašuj, zakaj je sovražnik nedolžnemu človeku prekinil nit življenja; v krvavečem svetu je Bog iskal žrtev, ki bo z ljubeznijo premagala sovraštvo.«
  • »Zri ubogega in ponižanega Jezusa.«
  • »Nič nam ne sme odvzeti miru in tihote srca, ker se mora naše srce navezati samo na Boga, ne pa na Njegove darove, tolažbo ali milosti.«
  • »V vseh stiskah, težavah, skušnjavah se bom zatekel k svoji najljubši in najlepši Materi Mariji, kateri se ves predajam z vsemi svojimi zadevami.«
  • »S Presveto Devico Marijo hočem zvesto stati pod Jezusovim križem.« 
Napis na njegovem grobu:
  • »Ne vprašuj, zakaj je sovražnik nedolžnemu človeku prekinil nit življenja; v krvavečem svetu je Bog iskal žrtev, ki bodo z ljubeznijo premagale sovraštvo.«

GERARD TOMAŽ SV. ŠTEFANA (Stantić), Hrvaška, Božji služabnik, (1876–1956)

Pot ga je vodila v Gradec, kjer je vstopil h karmeličanom. Potem je v Györu na Madžarskem končal filozofski – teološki študij. Ker je bil edini Hrvat v provinci, so ga poslali v novoustanovljeni samostan v Sombor. Tam se je posvetil pridiganju, spovedovanju in neutrudnemu obiskovanju bolnikov. Ustanovil je Karmeličanski tretji red in širil karmeličansko pobožnost sv. škapulirja. Prizadeval si je, da bi ustanovili samostan v Zagrebu in to se je uresničilo po njegovi smrti, a vseeno velja za očeta hrvaške province karmeličanov.
  • »Vse stvari so odlikovane, ker je Jezus nase vzel človeško naravo. Še posebej je odlikovan človek! Po Jezusovem učlovečenju tudi berač postane najbogatejši kralj.«
  • »Mali Jezus, Ti si v nas kot lepo žito, ki želi v nas rasti. Ko nas ubijajo in mučijo, v nas dozorevaš kot na lesu križa.«
  • »Ljubezen nima ne konca ne meja.«

SV. SIMON STOCK, Anglija (+1265)

Goduje 16. maja.
Bil je general Karmelskega reda v času, ko je šlo za njegov obstoj. V teh skoraj nepremagljivih težavah se je z vsem zaupanjem priporočal Devici Mariji, ki so jo v Redu vedno častili. 
General Karmelskega reda, ki mu je Devica Marija 16. julija 1251 izročila sv. škapulir:
»Glej posebno pravico, ki jo dajem tebi in vsem otrokom Karmela! Kdorkoli pobožno umrje, oblečen v to oblačilo, bo zveličan.«
 
Napisal je našo himno 'Flos Karmeli' (Edinstven si, Karmela cvet).
 
 
 
 
 

SV. PREROK ELIJA

Njegov praznik obhajamo 20. julija.
Naš idejni začetnik. V preroku Eliju, ki ga Sveto pismo predstavlja v globoki molitvi na vrhu Karmela, polnega gorečega navdušenja za Božjo čast in nenehn
o živečega v Božji navzočnosti, gleda red duhovnega očeta karmelskega življenja, posvečenega izključno kontemplaciji v samoti. 
Naše geslo je njegov vzklik: 
 
»GORIM ZA GOSPODA, BOGA NAD VOJSKAMI.«
 

SV. JOŽEF, poseben priprošnjik vsega Karmelskega reda

»Za svojega posredovalca in gospoda sem si izbrala slavnega svetega Jožefa in se mu prav goreče priporočala. Ne spominjam se, da bi ga doslej prosila za kaj, v čemer mi ne bi bil ustregel. Kakor kaže, je Bog drugim svetnikom podelil milost, da morejo pomagati le v zadevah določene vrste, v tem slavnem svetniku pa sem spoznala pomočnika za vse zadeve. Vsakemu bi svetovala, naj časti tega svetnika, ker vem iz mnogih izkustev, kolikšne milosti dosega pri Bogu.«
(sv. Terezija Avilska, Lastni življenjepis 6,6-7)