Smisel redovne formacije oz. vzgoje je v tem, da se v nas rodi Jezus Kristus. Konkretno to pomeni vsakdanjo vajo v tem, da smo v stiku s svojim srcem in da zaznavamo njegovo govorico, saj je to tudi govorica Boga. Ko se učimo biti v stiku s svojo krhkostjo in majhnostjo, dopustimo Bogu, da se učloveči v nas. Bog je namreč prišel na svet, da bi nas objel v naši ranjenosti in nas ozdravil. Tako se odvija pot Jezusovega življenja v vsakdanjem življenju karmeličanke - od učlovečenja preko križa do vstajenja in vnebohoda. Le tako se tudi naučimo sprejemati svoje sestre v njihovi drugačnosti. To je askeza, trening za ljubezen, trening, da sprejememo čisto drugega, namreč Boga in pustimo, da nas on oblikuje in uporabi tako, kot želi. Formacija nas vodi do tega, da se popolnoma predamo v Božje roke.

Nujno potrebne sestavine redovne vzgoje:

• Lectio divina: tu se nam razodeva Učitelj in vzgaja naše srce in um, tu se hrani naše vsakodnevno življenje, tu se zedinja skupnost in tu zahrepenimo po svetosti, kar je pot in cilj celotne formacije. Karmeličanka nima druge naloge kot živeti od Besede – živeti to, kar je bistveno in biti svobodna od vsega preostalega.

• Liturgija in molitev: tu se znajdemo znotraj Kristusove žrtve, ki je srce življenja Cerkve in vsake skupnosti. To je privilegirano mesto za srečanje z Gospodom, ki nas izpolni od znotraj. Molitev brevirja, h kateri se zberemo sedemkrat na dan, pa pomeni živeti v Gospodovem spominu. Karmeličanka s svojim življenjem in še posebej s svojo molitvijo živi v križanem Kristusu, ki se je naredil popolnoma nemočnega. Tu živimo tudi dar slabosti telesa in se prav preko lastne šibkosti bližamo k združenju, saj se najgloblje prijateljstvo živi v slabosti in ne v moči.

• Askeza: tu se učimo znanosti Križa in vstopamo v velikonočno modrost krščanskega življenja. Askeza nas vodi v samoto in molk. Ne želimo je razumeti kot nekaj zastarelega. Askeza nam utrjuje voljo, da vsak dan začenjamo znova – da se neprestano spreobračamo in očiščujemo svoje srce s ciljem, da bi bilo naše življenje vedno bolj upodobljeno po Kristusovem. Potrebno pa je doumeti pravi duhovni pomen askeze kot tudi njeno konkretno in uravnoteženo uporabo, v skladu z našim Pravilom, ki pravi: "Upošteva pa naj razumnost, ki zna držati pravo mero v vseh krepostih".

• Delo (z lastnimi rokami): nas dela solidarne z ubogimi in z vsemi, ki si služijo vsakdanji kruh. Potrebna je vzgoja za evangeljski smisel dela, za zaupanje, odgovornost, istočasno pa za notranjo svobodo od dela, da si ga ne bi prisvajale in da delo ne bi postalo izvor naše identitete. S kakšnim delom se ukvarja kontemplativna redovnica? S takšnim, ki lahko zagotovi samostanu, da se sam vzdržuje.

Formacija se dogaja v samostanski skupnosti tekom celega življenja. Samostan je delavnica, učilnica za čistost srca in življenja.