Preskoči na vsebino


Sv. Elizabeta Presvete Trojice (1880–1906)

Goduje  8. novembra.
 
Umrla je 26-letna v Dijonu, le 9 let kasneje kot sv. Mala Terezija. Že v samostanu je brala njeno Povest duše.
Želela je biti 'hvalnica slave' Presvete Trojice, navzoče v njeni duši. V tej skrivnostni navzočnosti je našla svoja 'nebesa na zemlji', tu je odkrila milost in svoje poslanstvo v Cerkvi.
 

Misli sv. Elizabete Presvete Trojice

  • »V moje srce je položil veliko žejo po neskončnosti in ljubezni, ki ju more potešiti samo On.« 
  • »Moja nebesa se začenjajo že na zemlji.«
  • »Ne iščimo tolažbe, saj tolažba ni Bog, iščimo Njega, približajmo se mu s čisto vestjo.«
  • »Duša, ki v svojem notranjem kraljestvu še nekaj pridrži zase in katere moči še niso 'zaklenjene v Bogu', ne more biti popolna hvalnica veličastva.«
  • »Trpljenje je struna, ki proizvede lepše zvoke; zato jo duša rada vidi na svojem instrumentu, da bi bolj občuteno slavila Božje Srce.«