Karmeličanke, sestre Reda preblažene Device Marije s Karmelske gore, smo povsem običajne žene.

Izkusile smo Božjo ljubezen in želimo odgovoriti nanjo tako, da se ji povsem predamo.

Živimo podobno življenje, kot ga je živela Devica Marija iz Nazareta, v čistosti, uboštvu in pokorščini.

Izbrale smo preprost, puščavniški način življenja v strogi klavzuri, da bi nas čim manj stvari motilo pri iskanju in motrenju Božjega obličja. Prepoznale smo, da je Bog veselje!

Hkrati trdno verujemo, da je naša molitev rodovitna za Cerkev, za njene predstojnike, pridigarje, teologe, duhovnike, katehete. Da bi vztrajali v pravi veri in bi njihova prizadevanja obrodila sadove za zveličanje ljudi.

Srčika našega življenja je molitev.

Molitev teži k vedno globljemu združenju z Bogom v ljubezni.

Vse ostalo: klavzura, samota, molk, spokornost, duhovno branje, delo in sestrska srečanja ustvarja pogoje za to.

Bolj, ko smo združeni z Bogom, bolj ljubimo ljudi in svet, v katerem živimo.

Naše življenje je in želi biti še naprej tiho pričevanje o tem, da je na tem zemeljskem romanju lažje potovati z »manj«.

Skromnost pri uporabi zemeljskih dobrin ima čudovito posledico: človekovo srce sliši vedno glasnejšo hvalnico stvarstva.

Z veliko hvaležnostjo se ji pridružujemo!

"Vneto sem gorel za Gospoda, Boga nad vojskami." (1 Kr 19,10)